Nemška zvezna obveščevalna služba (BND) se je znašla pod plazom resnih obtožb, saj naj bi po navedbah novinarja tednika Die Zeit Holgerja Starka prisluškovala nekdanjemu predsedniku Združenih držav Amerike Baracku Obami. Stark trdi, da je BND spremljal komunikacijo Obame celo med njegovimi leti s predsedniškim letalom Air Force One, ob tem pa naj bi bila tarča obveščevalnih dejavnosti tudi takratna ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Po poročanju nemških medijev za tovrstno dejavnost ni obstajal uradni nalog za vohunjenje, kar sproža dodatna vprašanja o delovanju nemških obveščevalcev. Dogajanje meče senco dvoma na pretekle izjave nemškega političnega vrha, saj so razkritja neposredno povezana z obdobjem, ko je Nemčija ostro kritizirala ameriške dejavnosti na svojem ozemlju. Čeprav uradnih potrditev s strani nemške vlade še ni, navedbe o prisluškovanju zavezniškemu voditelju povzročajo precejšnjo politično nelagodje. Incident ponovno odpira razpravo o mejah nadzora in etiki v mednarodnih odnosih, zlasti med tesnimi partnericami znotraj zveze NATO.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v leto 2026 vstopil sredi stopnjevanih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti, hkrati pa se sooča z naraščajočimi kritikami glede financiranja in upravljanja zveznih sredstev. Poročila o njegovem dremežu na uradnih dogodkih in vidnih modricah na rokah so sprožila razprave o njegovi sposobnosti za dokončanje mandata. Hkrati je njegova administracija zamrznila izplačila za otroško varstvo vsem zveznim državam, kar je odločitev, ki bi lahko ogrozila socialno varnost milijonov Američanov. Dodatne napetosti povzročajo razkritja o financiranju njegovega super PAC-a MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, predvsem od bogatih donatorjev iz sektorjev umetne inteligence in kriptovalut. Kritiki opozarjajo na morebitne korupcijske sheme in izčrpavanje republikanskih sredstev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravosodnem področju Vrhovno sodišče obravnava primer, ki bi predsedniku lahko podelil skoraj popoln nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami, kar bi pomenilo radikalen zasuk v delovanju ameriške izvršne oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val nezadovoljstva med svojimi najtesnejšimi zavezniki po napovedi morebitnega vojaškega posredovanja v Iranu. Nekdanja republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je nedavno odstopila s položaja, je Trumpove izjave označila za izdajo načel, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Po njenih besedah bi se morale Združene države Amerike osredotočiti na notranje zadeve in zaščito ustavnih pravic, namesto da se vpletajo v tuje konflikte. Kritikam se je pridružil tudi nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon, ki je v svoji oddaji War Room Trumpovo zunanjo politiko primerjal s pristopi Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o vojaški pripravljenosti preveč spominja na intervencionizem demokratov, kar je v neposrednem nasprotju z gibanjem MAGA. Namesto vojaškega posredovanja Bannon predlaga ohranitev gospodarskega pritiska na teheranski režim, medtem ko Greene opozarja tudi na poskuse omejevanja svobode govora na družbenih omrežjih v povezavi z iranskimi protesti.

Nekdanji strateški svetovalec Bele hiše Steve Bannon in odhajajoča republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene sta ostro kritizirala predsednika Donalda Trumpa zaradi njegove napovedi o morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu. Bannon je v svojem podkastu "War Room" poudaril, da Trumpova retorika o pripravljenosti na spopad z iranskimi oblastmi zaradi zatiranja tamkajšnjih protestov spominja na zunanjo politiko Hillary Clinton in Samanthe Power iz obdobja administracije Baracka Obame. Bannon je predsednika pozval, naj se raje osredotoči na vzdrževanje gospodarskega pritiska na Teheran, namesto da uporablja metode, ki so jih v preteklosti zagovarjali njegovi politični nasprotniki. Kritikam se je pridružila tudi Marjorie Taylor Greene, ki je izpostavila, da takšne grožnje predstavljajo odmik od načel neintervencionizma, ki so bila ključna za Trumpovo volilno zmago leta 2024. Greenejeva, ki prihodnji teden zapušča kongres po dolgotrajnem sporu s predsednikom, je na družbenih omrežjih zapisala, da bi morale biti prioritete Združenih držav Amerike usmerjene v domače zadeve in zaščito ustavnih svoboščin, ne pa v tuje konflikte. Spor znotraj gibanja MAGA (Make America Great Again) razkriva globoka razhajanja glede prihodnje usmeritve ameriške zunanje politike, medtem ko Trump stopnjuje napetosti z Iranom po nedavnih pravnih porazih na domačih tleh glede namestitve Nacionalne garde v ameriških mestih.

Republikanski poslanec v ameriškem predstavniškem domu Don Bacon je javno pozval svoje strankarske kolege, naj prenehajo delovati kot podrejena skupina oziroma »hlapci« predsednika Donalda Trumpa in ponovno uveljavijo ustavno vlogo kongresa. Bacon, ki se po koncu trenutnega mandata upokojuje, je v pogovoru za New York Times poudaril, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongresni republikanci upali zoperstaviti njegovim odločitvam. Po njegovih besedah pomanjkanje ustavnih omejitev predsedniku omogoča delovanje brez potrebnih zadržkov, kar škoduje dolgoročnim interesom države. Hkrati se Trump spopada s kritikami iz lastnega nekdanjega kroga, saj ga je nekdanji glavni strateg Steve Bannon obtožil, da pri zunanji politiki do Irana uporablja pristope, ki so značilni za njegove politične nasprotnike, kot sta Hillary Clinton in Samantha Power. Bannon je Trumpove grožnje z nasiljem označil za del starega scenarija demokratov. Poleg notranjih razkolov je nova analiza MS NOW razkrila številne neizpolnjene predvolilne obljube Trumpovega drugega mandata, vključno z napovedjo o končanju vojne v Ukrajini v 24 urah, kar je predsednik kasneje označil za sarkastično izjavo. Kritike letijo tudi na zlorabo pravosodnega ministrstva za pregon političnih nasprotnikov, kar je v nasprotju z njegovimi obljubami o prenehanju orožja države proti kritikom.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Nekdanji tesni sodelavci in zavezniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa so se ostro odzvali na njegovo napoved o morebitnem vojaškem posredovanju v Iranu. Steve Bannon, nekdanji strateg Bele hiše, je v svojem podkastu 'War Room' dejal, da Trumpove grožnje z uporabo sile proti Teheranu spominjajo na politiko Hillary Clinton in administracije Baracka Obame. Bannon je predsednika pozval, naj se raje osredotoči na stopnjevanje gospodarskega pritiska, namesto da uporablja retoriko, ki jo je sam v preteklosti označil za napačno. Kritikam se je pridružila tudi nekdanja republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjavila, da Trumpove besede izdajajo načela neintervencionizma, ki so bila ključna za njegovo zmago na volitvah leta 2024. Poudarila je, da bi se morale Združene države Amerike osredotočiti na domače težave in zaščito pravic lastnih državljanov, namesto da se vmešavajo v tuje konflikte. Nasprotovanje znotraj gibanja MAGA se je okrepilo po tem, ko je Trump prek družbenih omrežij opozoril iranske oblasti, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če se bo nasilno zatiranje tamkajšnjih protestov nadaljevalo.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku prvega leta svojega drugega mandata spopada z naraščajočimi kritikami celo znotraj lastnega političnega tabora. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je v svoji oddaji ostro napadel predsednikovo retoriko do Irana in jo označil za kopijo zunanjepolitičnega pristopa demokratk Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon je izpostavil, da so Trumpove grožnje z uporabo sile praktično identične strategijam, ki so jih uporabljali v času administracije Baracka Obame, kar med njegovimi najzvestejšimi podporniki sproža nemir. Hkrati so se v republikanskih vrstah v kongresu pojavili pozivi k večji neodvisnosti od izvršne veje oblasti. Republikanski poslanec Don Bacon, ki se sicer poslavlja s položaja, je javno kritiziral kolege, ker delujejo kot podrejena orodja predsednika. Bacon meni, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongres uprl in zahteval večjo vlogo pri sprejemanju odločitev. Analize medtem kažejo, da Trumpu ni uspelo izpolniti ključnih obljub, kot je končanje vojne v Ukrajini v 24 urah, kar še dodatno spodkopava njegovo politično moč.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je znašel pod plazom kritik lastnih zaveznikov in svetovalcev zaradi svojih zunanjopolitičnih stališč ter domnevnih finančnih nepravilnosti. Nekdanji svetovalec Steve Bannon je Trumpa obtožil uporabe političnih metod Hillary Clinton, potem ko je predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v Iranu v primeru nasilnega zatiranja tamkajšnjih protestov. Kritikam se je pridružila tudi kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je izjavila, da so takšne grožnje v nasprotju z načeli neintervencionizma, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024. Obenem so se pojavili resni očitki o zlorabi zveznih sredstev preko zakona o odškodninskih zahtevkih (FTCA). Trump naj bi zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in hrambi tajnih dokumentov, medtem ko njegovi zavezniki vlagajo zahtevke za posameznike, ki so bili obsojeni zaradi vdora v Kapitol 6. januarja 2021. Republikansko stranko dodatno vznemirjajo poročila, da Trumpov super PAC 'MAGA Inc.' s svojo agresivno kampanjo črpa sredstva, ki bi morala biti namenjena vmesnim volitvam, hkrati pa naj bi donacije prejemal od bogatih posameznikov v zameno za politične usluge.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, kar predstavlja prvo tovrstno eksplicitno opozorilo sedečega ameriškega predsednika teheranskemu režimu. Njegove izjave so sledile zaostritvi protivladnih protestov, ki so v zadnjem tednu zaradi gospodarskega kolapsa in visoke inflacije zajeli islamsko republiko. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval z zahtevo po ostrem zatrtju nemirov, pri čemer je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po uradnih podatkih je v nasilju, povezanem s protesti, umrlo že najmanj deset ljudi, varnostne sile pa naj bi dobile zeleno luč za agresivnejši nastop. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje posvarili pred destabilizacijo celotne regije in napadi na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Napetosti stopnjuje tudi novica o ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Teherana.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na neposredno vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale s smrtonosnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svoji objavi uporabil besedno zvezo "pripravljeni in polni" (locked and loaded) ter zatrdil, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, ki se upirajo režimu. Njegove izjave so v Washingtonu sprožile mešane odzive, pri čemer je nekdanji strateg Steve Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanjepolitičnih metod administracije Baracka Obame in Hillary Clinton. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odgovoru na grožnje pozval varnostne sile, naj odločno obračunajo z udeleženci nemirov, ki jih je označil za izgrednike. Po zadnjih podatkih je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, protesti pa se zaradi visokih cen in gospodarske krize hitro širijo v številna mesta. Teheran je Washington opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve islamske republike pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu. Napetosti se dodatno stopnjujejo zaradi nedavnih ameriških napadov na iranske jedrske objekte in zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Republikanci izražajo zaskrbljenost glede težav pri prenosu sporočil volivcem pred vmesnimi volitvami leta 2026. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev preusmerilo denar od prizadevanj za vmesne volitve. Republikanec Don Bacon opozarja, da kongresu grozi, da bo postal Trumpov 'lakej'.

Demokratski senatorji so pozvali Donalda Trumpa, naj prekliče odpoklic približno 30 kariernih diplomatov, opozarjajoč, da to pušča nevarno vodstveno vrzel. ZDA medtem stopnjujejo vojaško prisotnost v Karibih in uvajajo pomorsko blokado Venezuele, kar strokovnjaki ZN za človekove pravice obsojajo kot nezakonit oborožen napad. Predsednik Salvadorja, Nayib Bukele, zavrača obtožbe o mučenju v zaporu in grozi z izpustitvijo zapornikov, vključno z voditelji tolp.

Varnostni svet ZN je bil priča besednemu spopadu med ZDA in Venezuelo, v katerem so ZDA branile svojo blokado Venezuele kot boj proti narkokartelom, medtem ko sta Rusija in Kitajska ZDA obtožili agresije. Evropa je opozorila pred morebitno eskalacijo konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so umske sposobnosti nekdanje državne sekretarke Hillary Clinton precej boljše od sposobnosti nekdanje podpredsednice Kamale Harris.

Senator Chuck Grassley trdi, da je pravosodno ministrstvo pod vodstvom Baracka Obame blokiralo preiskavo korupcije v Clintonovi fundaciji. Po navedbah Grassleyja naj bi visoki uradniki FBI in pravosodnega ministrstva ovirali preiskavo, kar je sledilo obtožbam, da so iste agencije pomagale Hillary Clinton pri navideznem škandalu o ruskem vmešavanju.

Pravni zastopniki Billa in Hillary Clinton zavračajo zahteve predsednika odbora za nadzor predstavniškega doma Jamesa Comerja, da bi pričala pred odborom v zvezi z preiskavo Jeffreyja Epsteina. Comer stopnjuje pritisk na Clintonova, da se osebno udeležita zaslišanj, ponujata pa pisne izjave pod prisego. Odbor jima grozi s postopkom zaradi nespoštovanja.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je izjavil, da je njegova ekipa 'nedvomno dokazala', da je Trump kršil zakon s poskusom razveljavitve volitev leta 2020. Guverner Kalifornije Gavin Newsom pa je za Trumpove 'kriminalne pomagače' označil CZ, Rossa Ulbrichta in Arthurja Hayesa. Predsednik Media Research Center (MRC) David Bozell je pozval konservativce k previdnosti pri sodelovanju z mediji, kot je Vanity Fair.

Odbor za nadzor predstavniškega doma ZDA je ponudil nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu in nekdanji državni sekretarki Hillary Clinton nove datume zaslišanj v januarju v okviru preiskave Jeffreyja Epsteina. Odbor jima grozi s postopkom zaradi nespoštovanja, če se ne bosta odzvala.

Donald Trump je nadaljeval s kritiko Roba Reinerja, celo po njegovi smrti, in ga označil za slab vpliv na ZDA. Njegovi komentarji, objavljeni med preiskavo Reinerja in njegove žene kot domnevnega umora, so sprožili val ogorčenja, celo med konservativci. Trump je Reinerja obtožil 'Trump-obsedenosti' in izrazil mnenje, da bi bil Reiner morda še živ, če bi bil do njega bolj prijazen. Kritiki menijo, da je Trump s tem pokazal sramotno moralno odpoved.

Predsednik nadzornega odbora ameriškega predstavniškega doma James Comer je javno opozoril Billa in Hillary Clinton, da se morata udeležiti zaslišanj v zvezi s primerom obsojenega pedofila Jeffreyja Epsteina, sicer se bosta soočila s preziranjem kongresa. Comer je poudaril, da je Clintonovima zmanjkalo časa in da ne bo več igral iger.

Republikanski načrti za osvojitev petih demokratskih sedežev v Teksasu, ki so se sprva zdeli zagotovljeni, so postali negotovi zaradi slabih ocen odobravanja predsednika Trumpa. Prerazporeditev volilnih okrajev bi lahko prinesla manj sedežev, kot so pričakovali.

Republikanec James Comer je zagrozil Billu in Hillary Clinton s postopkom zaradi prezira, ker se nista odzvala na poziv k pričanju v preiskavi o spolni trgovini Jeffreyja Epsteina. Comer, predsednik nadzornega odbora predstavniškega doma, je izdal ostro opozorilo pred načrtovanimi zaslišanji. Poudaril je, da sta nekdanji predsednik in državna sekretarka ovirala preiskavo o grozljivih zločinih Jeffreyja Epsteina in Ghislaine Maxwell.

Predsednik nadzornega odbora predstavniškega doma, James Comer, je nakazal, da bi lahko proti Billu in Hillary Clinton uvedli postopek zaradi preziroma do kongresa, ker se več mesecev nista odzvala na sodne pozive v preiskavi Epsteina. Poudaril je, da sta Clintonova ignorirala sodne pozive.

Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, načrtuje, da bo Donalda Trumpa spodbudila k agresivni kampanji pred vmesnimi volitvami leta 2026, podobno kot leta 2024. Čeprav Trump še ni bil uradno obveščen, Wilesova pričakuje, da bo ponovil intenzivno kampanjo.

Hillary Clinton je na srečanju Israel Hayom Summit v New Yorku izrazila zaskrbljenost zaradi kritičnega odnosa ameriške javnosti do Izraela, pri čemer je kot glavni vzrok navedla družbena omrežja, zlasti TikTok. Izraelska obrambna podjetja medtem različnim evropskim in azijskim državam ponujajo orožne sisteme, pri čemer izpostavljajo njihovo vlogo v napadu na Gazo. Na konferenci, ki jo je sponzoriralo izraelsko obrambno ministrstvo, so prikazali posnetke izraelskih napadalnih dronov, ki uničujejo stavbe v Gazi. ZDA pa bi lahko poslale še več orožja Izraelu zaradi embargov drugih držav.

Kreml je ponovno pozdravil novo ameriško nacionalno varnostno strategijo Donalda Trumpa, saj meni, da se ujema z rusko vizijo sveta. Izpostavil je kritičen odnos dokumenta do evropskih zaveznikov in izrazil upanje, da bo to omogočilo konstruktivno sodelovanje med državama. Poudaril je tudi oddaljevanje ZDA od Evrope.

Nekdanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je izrazila zaskrbljenost, da mladi Američani zaradi videoposnetkov na TikToku, ki jih je označila za "popolnoma izmišljene", sprejemajo pro-palestinska stališča in ne poznajo zgodovine Palestine in Izraela. Clintonova je dejala, da gre za "resen problem", zaradi katerega mladi Američani verjamejo v propagando.

Zvezni sodnik je zavrgel obtožnice proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in newyorški državni tožilki Letitii James, s čimer je blokiral prizadevanja Ministrstva za pravosodje za pregon Trumpovih nasprotnikov, ker je bila začasna državna tožilka imenovana nezakonito. Hkrati je pritožbeno sodišče potrdilo milijonsko kazen proti Donaldu Trumpu in njegovi odvetnici Alini Habba zaradi "nepomembne" tožbe proti Hillary Clinton in drugim.

Novi tožilec, ki je prevzel primer vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, je sporočil, da ne bo nadaljeval z obtožnico. Pete Skandalakis je primer prevzel od okrožne tožilke Fani Willis, ki je bila odstranjena zaradi "videz neprimernosti", ki ga je ustvarila romantična zveza s posebnim tožilcem, ki ga je sama izbrala. Pravne možnosti za ukrepanje proti Trumpu so bile že prej malo verjetne.

Vrhovno sodišče ZDA je začasno ustavilo poskus predsednika Donalda Trumpa, da bi zamenjal visoko uradnico v Kongresni knjižnici, Shiro Perlmutter, direktorico ameriškega Urada za avtorske pravice. Sodišče je odložilo odločitev o Trumpovi nujni pritožbi, dokler ne bo rešilo povezanih primerov.

Novi tožilec Pete Skandalakis se je odločil, da ne bo nadaljeval z obtožbami proti Donaldu Trumpu in njegovim zaveznikom v primeru vmešavanja v volitve v Georgii leta 2020, s čimer se je ta zadnji kazenski postopek zoper Trumpa uradno končal.

Predsednik nadzornega odbora ameriškega predstavniškega doma, James Comer, je zahteval, da se nekdanji predsednik Bill Clinton in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton osebno udeležita zaslišanj v sklopu preiskave primera Jeffreyja Epsteina. Comer je opozoril, da lahko v primeru neupoštevanja sledijo postopki zaradi nespoštovanja kongresa.

Predsednik odbora za nadzor in reformo vlade James Comer je opozoril Billa in Hillary Clinton, da bosta aretirana, če bosta še naprej zavračala pričanje ali izpolnjevanje obveznosti v zvezi s pozivi za zaslišanje v primeru Epsteina. Comer je izdal najostrejše opozorilo doslej demokratski eliti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump si prizadeva ponovno oživiti tožbo iz leta 2022, v kateri trdi, da je Hillary Clinton poskušala vplivati na izide volitev leta 2016 z lažnimi povezavami med njegovo kampanjo in Rusijo. Tožba obsega 108 strani in trdi, da je Clintonova kršila zvezni zakon o organiziranem kriminalu, sodnik Donald M. Middelbrooks pa jo je zavrnil zaradi zamude roka za vložitev in odsotnosti dokazov o škodi. Trumpovi odvetniki zdaj poskušajo oživiti tožbo.

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton sta zavrnila pričanje pred kongresnim odborom v zvezi s primerom pokojnega finančnika Jeffreyja Epsteina, ki je bil obtožen spolne trgovine. To je sporočila kongresnica Anna Paulina Luna na družbenem omrežju X.

Tucker Carlson je objavil obsežno poročilo o Thomasu Crooksu, ki naj bi julija 2024 poskušal ubiti Donalda Trumpa v Pensilvaniji. Carlson trdi, da je FBI, tako pod Bidenovo kot Trumpovo administracijo, o Crooksu razkril zelo malo informacij. Carlsonova ekipa naj bi prejela anonimno prijavo o Crooksovih objavah na spletu, ki kažejo na njegove motive, vendar naj FBI teh informacij ne bi razkril.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v objavah na družbenih omrežjih svojega nekdanjega direktorja FBI Christopherja Wraya obtožil izdajstva, s ponovno objavo, ki ga je uvrstila med člane "Kluba izdajalcev Obamove ruske prevare". Newyorška državna tožilka Letitia James pa je ostro kritizirala ravnanje Trumpovih odvetnikov v poskusih, da bi jo preganjali zaradi domnevne prevare z nepremičninskimi posojili. Primer Jamesove preiskuje Urad državnega tožilca za vzhodno Virginijo, ki ga vodi Trumpova začasna državna tožilka Lindsey Halligan.

Najnovejša razkritja v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom in njegovo mrežo so sprožila politične odzive. Demokrati so objavili dodatne e-pošte, ki naj bi kazale na Trumpovo vpletenost, medtem ko je Trump odredil Ministrstvu za pravosodje in FBI preiskavo Epsteinovih povezav z demokrati, vključno z Billom Clintonom in finančnimi institucijami. Republikanka Marjorie Taylor Greene kritizira Trumpovo nasprotovanje objavi vseh dosjejev v zvezi z Epsteinovo preiskavo. V javnosti pa poteka razprava o tem, kateri medijski odziv na dogajanje je bil najbolj sporen.

Donald Trump je sporočil, da bo od pravosodne ministrice Pam Bondi zahteval preiskavo povezav Jeffreya Epsteina z različnimi osebami.

Nekdanji minister Mohibul Hasan Chowdhury trdi, da sta ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) in družina Hillary Clinton podpirali nemire v Bangladešu leta 2024, ki so pripeljale do odstavitve premierke Šejk Hasine. Po odstavitvi premierke je prišlo do stopnjevanja političnega nasilja, v katerem je umrlo skoraj 300 ljudi.

Predsednik Trump je pozval republikanske senatorje, naj končajo zaustavitev vlade, ki traja že 36 dni, in priznal, da ta škodi republikanski stranki. Predlagal je odpravo senatnega obstrukcijskega manevra (filibusterja) kot rešitev za ponovno odprtje vlade in sprejem zakonodaje. Republikanci so po demokratski zmagi na ključnih volitvah pod pritiskom.

Medtem ko so osrednji mediji obtožbo nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja označili za politično maščevanje Donalda Trumpa, so spregledali razkritje tožilstva, ki je pokazalo, da je Comey pred volitvami 2016 pričakoval zaposlitev pri Hillary Clinton. FBI je sprva odpustil agente, ki so preiskovali Trumpa, a si kasneje premislil.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dal prenoviti vzhodno krilo Bele hiše z namenom izgradnje razkošne plesne dvorane. Dela so obsegala popolno modernizacijo dela stavbe, s čimer naj bi uresničil svojo vizijo o glamuroznem prostoru za posebne dogodke.

Protesti 'Brez kraljev' so potekali po mestih po vsej ZDA, udeleženci so izražali nasprotovanje avtoritarnemu vodenju Trumpove administracije. Trump je na proteste odgovoril z izjavo, da ni kralj in da trdo dela za Ameriko. Protestniki so se zbrali tudi v Greater Lowell in izrazili nasprotovanje Trumpovi administraciji.

Joe Rogan je proteste 'Brez kraljev' označil za delo agentov FBI in zaposlenih pri Sorosu. Hillary Clinton in drugi demokrati so izrazili podporo protestom proti Trumpu. Vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je kritiziral Karoline Leavitt zaradi njenih napadov na Demokratsko stranko. Proteste 'Brez kraljev' podpirajo tudi socialistične organizacije, ki podpirajo diktature, protesti pa naj bi bili usmerjeni proti Trumpu.

Po ZDA so potekali protesti 'No Kings' proti Donaldu Trumpu, na katerih so protestirali proti koncentraciji moči v izvršilni veji oblasti. Protesti so potekali tudi v Alabami, udeležbo pa je spodbudila tudi nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton. Republikanci so proteste označili za poskus ustrahovanja.

Hillary Clinton je pozvala svoje privržence k udeležbi na protestih 'Brez Kraljev'. Republikanski guverner Teksasa, Greg Abbott, je napovedal uporabo Nacionalne garde za zatiranje morebitnega nasilja na protestih. Demokratski guvernerji 14 držav in ozemlja Guam pa so napovedali zdravstveno zavezništvo kot odgovor na RFK Jr.